• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pálčnica -e [u̯č] ž (ȃ) nav. mn. 

  1. 1. redko rokavica z enim prstom; palčnik: otrok je imel na rokah palčnice
  2. 2. zgod. mučilna priprava iz dveh železnih ploščic za stiskanje palcev; palčni vijaki: natezalnica in palčnice



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek