• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

paliatív -a m (ȋ) 

  1. 1. farm. sredstvo za začasno olajšanje bolečin ali za ublažitev bolezenskih znakov: bolniku so dali paliativ zaradi kašlja
  2. 2. knjiž., redko nepopolna, začasna rešitev: zanj je umik od ljubljenke le paliativ



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek