páničen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na paniko: paničen beg, umik; panično ravnanje / paničen nemir, strah; panična novica ki vzbuja paniko // panični sovražniki so začeli streljati
 
pog. za vsak nič je ves paničen prestrašen, zbegan

pánično prisl.: panično bežati; panično se obnašati; biti panično zaskrbljen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek