• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

parenhím -a m (ȋ) 

  1. 1. biol. tkivo organa, bistveno za njegovo delovanje: parenhim jeter
  2. 2. bot. rastlinsko tkivo z različnimi funkcijami, katerega celice imajo tanke membrane: parenhim listov / asimilacijski, rezervni parenhim



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek