parentéza -e ž (ẹ̑) 

  1. 1. lingv. vrinjeni stavek, vrivek: parenteza je ločena z vejicama
  2. 2. knjiž., v prislovni rabi, v zvezi v parentezi izraža, da se kaj posebej ne poudarja; mimogrede: to povem v parentezi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek