• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

párnik -a m (ȃ) 

  1. 1. ladja na parni pogon: jadrnice in parniki / parnik na kolesa
  2. 2. velika ladja sploh: parnik odplove iz pristanišča; peljati se s parnikom; kljun parnika / čezoceanski, rečni parnik; tovorni, trgovski parnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek