• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

paróbek -bka m (ọ̑) 

  1. 1. po podiranju drevja preostali del debla; štor: iz parobkov so pognale mladike; zasaditi sekiro v parobek; sedeti na parobku
  2. 2. knjiž. rob, obrobje (gozda): priti na parobek / parobek gozda



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek