Tipkovnice
patakón -a m (ọ̑) nar. primorsko velik bakren kovanec: zapravil je zadnji patakon♦ num. španski novec, kovan na Nizozemskem v 17. stoletju
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost