páznik -a (ȃ) 

  1. 1. kdor pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje: podkupiti paznika; neprijazen paznik / bil je paznik v kaznilnici; jetniški paznik do 1945 paznik v kaznilnici ali sodnem zaporu
  2. 2. kdor pazi na kaj: če ne bi bilo paznika, bi ljudje potrgali vse cvetje; postavili so ga za paznika / rudniški paznik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek