• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pečátar -ja m (ȃ) kdor izdeluje pečate, pečatnike: zlatarji in pečatarji
♦ zgod. kdor odtiskuje pečate



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek