Tipkovnice
pečáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pečat: pečatna ploskev je poškodovana / pečatni prstan prstan z monogramom, grbom; pečatni vosek snov, ki se da oblikovati s pečatnikom in odtisnjeno obliko ohrani; pečatna barva, blazinica
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Trenutno imate izkljopljeno uporabo ne-nujnih piškotkov.
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo nujnih piškotkov. Za ne-nujne piškotke podajte izrecno soglasje.
Več o piškotkih
Dostopnost
Dostopnost