• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pečátiti -im nedov. (á ȃ) dajati, pritiskati pečate

  1. a) za dokaz verodostojnosti: pečatiti listine; pečatiti z voskom
    ●     ekspr. s komer ni bil zadovoljen, ga je pečatil z imenom sovražnik označeval, opredeljeval
  2. b) za zapiranje pošiljke: pečatiti pošiljke, prostore



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek