pečníca -e ž (í) 

  1. 1. plošča iz žgane gline za zunanje stene (lončene) peči: peč z zelenimi pečnicami; ornamentika na pečnici // star. tanjši ploščat izdelek iz žgane gline za oblaganje sten, tal; (keramična) ploščica: kopalnica, obložena s pečnicami; štedilnik s pečnicami
  2. 2. redko prostor z vratci za pečenje, zlasti kot del štedilnika; pečica: vzeti jed iz pečnice; peči v pečnici
  3. 3. nar. preprosta stavba za sušenje lanu: sušiti na pečnici



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek