Tipkovnice
péntatlon -a m (ẹ̑) šport. atletsko tekmovanje v petih panogah, peteroboj: tekmovati, zmagati v pentatlonu● (antični) pentatlon pri starih Grkih tekmovanje v teku, skoku, metu diska in kopja ter v rokoborbi
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Trenutno imate izkljopljeno uporabo ne-nujnih piškotkov.
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo nujnih piškotkov. Za ne-nujne piškotke podajte izrecno soglasje.
Več o piškotkih
Dostopnost