pepelnják -a [lninu̯n(á) 

  1. 1. prostor pod kuriščem peči za pepel; pepelišče: očistiti pepel iz pepelnjaka
  2. 2. redko pepelnik: otresti pepel s cigarete v pepelnjak



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek