• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

petéro štev. neskl. (ẹ̑) skupina petih enot

  1. a) pri množinskih samostalnikih: stanovanje ima petero vrat
  2. b) pri drugih samostalnikih: za mizo sedi petero gostov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek