• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

piáno prisl. (ȃ) muz., označba za jakost izvajanja tiho: igrati piano; sam.: kompozicija z dalj časa trajajočim pianom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek