• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pihálka -e [drugi pomenu̯kinlk] ž (ȃ) 

  1. 1. knjiž., redko ročna priprava za hlajenje zlasti obraza; pahljača: razpreti pihalko; hladiti si obraz s pihalko
  2. 2. šalj. puška: čez ramo je imel pihalko



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek