pisálnik -a (ȃ) nekdaj omari podoben kos pohištva z navadno nagnjeno ploskvijo za pisanje: stal je pri pisalniku in pisal; zakleniti denar, pisma v predal pisalnika
 
star. sedel je za pisalnikom pisalno mizo
 
elektr. del naprave, ki piše, odtiskuje črke, znake; pisalnik brzojava, računalnika



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek