píten -tna -o prid. (ī) 

  1. 1. primeren, uporaben za pitje: ta voda je pitna / pitna voda
  2. 2. nav. ekspr. ki pri pitju vzbuja občutek ugodja, prijetnosti: pijača je pitna, da je kaj; lahko in pitno vino
    ● 
    pitna daritev v različnih religijah daritev, pri kateri se z izlivanjem darujejo tekočine
    ♦ 
    agr. pitna jajca zelo sveža jajca, ki se morejo uživati surova; med. pitna kura



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek