• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pláh -a -o prid. (ȃ á) 

  1. 1. ki kaže zadržanost, neodločnost: plah človek, otrok; plaha, nezahtevna ženska; biti plah v družbi; pren., ekspr. plaha misel // ki vsebuje, izraža zadržanost, neodločnost: plah nasmeh, pogled; ekspr. plahi koraki; plaho vedenje
  2. 2. knjiž. ki se boji; boječ: plaha srna; ne upa si sama skozi gozd, tako je plaha
  3. 3. knjiž. slaboten, šibek: plahi plameni na ognjišču / plaha rdečica na obrazu

pláho prisl.: plaho gledati; plaho šepetati, upati / v povedni rabi bilo mu je čudno plaho pri srcu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek