pláhost -i ž (á) lastnost plahega človeka: čudili so se njegovi plahosti; hliniti plahost / s plahostjo se je vključeval v debato / knjiž. otroška plahost v temi boječnost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek