• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

plahúta -e ž (ū) 

  1. 1. ekspr. štrleči, viseči del pokrivala: kapa s plahutami / nekdaj redovnice v bolnicah z belimi plahutami
  2. 2. star. plahta: spati na plahuti / plahute ledu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek