plákati -am in pláčem nedov. (ā) knjiž. jokati: otrok je stal v kotu in plakal; plakala je od veselja; tiho plakati / plaka po izgubljeni sreči žaluje, toži // veter je šepetaje plakal okrog hiše / preh. veje plakajo sok

plakáje: plakaje odgovoriti

plakajóč -a -e: plakajoč ga je objela; tolažil je plakajočo sestro; prisl.: plakajoče govoriti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek