plamíkati -am nedov. (ī) knjiž. utripati, migljati: sveča plamika na oknu / zvezde plamikajo na nebu

plamikajóč -a -e: plamikajoča svetloba



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek