1. goreti s plamenom:ogenj ni ugasnil, a plamtel ni več / po hribih so plamteli kresovi
2. knjiž. dajati močen sij, žar; goreti:nebo plamti / pesn. njene oči so plamtele
3. knjiž. biti, obstajati v veliki meri; goreti:v njej je plamtelo navdušenje; v srcu je plamtel ogenj sovraštva / v očeh mu plamti veselje // v zvezi z odbiti zelo čustveno vznemirjen:plamteti od ljubezni; ves je plamtel od jeze, razburjenja, sovraštva
4. knjiž., v zvezi z zaizražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje; goreti:plamtel je za svobodo ● knjiž., ekspr. na vrtu plamtijo vrtnice cvetejo z rdečimi cveti; knjiž., ekspr. lica ji kar plamtijo od sramu zelo je zardela
plamtèč -éča -e:plamteče bakle; plamteče domoljubje; hladila si je plamteča lica; gleda ga s plamtečimi očmi; prisl.: plamteče je utiral pot novim spoznanjem
Dostopnost