planíti in plániti -em, tudi plániti -em dov. (ī á ȃ; á ȃ)
1. nenadoma, zelo hitro
a) priti, oditi:planiti iz hiše; planiti skozi vrata, v sobo / otroci so planili v vodo / v jurišu planiti med hiše / ekspr.: solze so ji planile iz oči, v oči zajokala je; vlak je planil v predor zelo hitro zapeljal // planiti v beg, tek začeti bežati, teči; pren. v sobo so planili glasovi; odprl je vrata in iz kuhinje je planila luč
b) se približati:planila je k očetu; planiti k oknu; planila sta drug proti drugemu
c) vstati:planiti iz postelje; planili so pokonci in zbežali / planiti na noge
2. ekspr., navadno v zvezi planiti v jok, smehnenadoma glasno zajokati ali zasmejati se:ko ga je zagledala, je planila v jok; planil je v krohot, smeh
3. ekspr., s predlogom napasti:ko se je prikazal izza hiše, so planili po njem; planil je nanj kot lev, ris // ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu:kritiki so planili po njem
4. ekspr. nenadoma močno zagoreti:ko je zapihal veter, je ogenj planil; brezoseb. iz tleče žerjavice je planilo
5. ekspr. s silo se zadeti ob kaj:nenadoma je planil vanj veter / stopil je iz teme in vanj je planila močna sončna svetloba / v nosnice mu je planil vonj po trohnobi
6. ekspr., v zvezi s pozačeti hlastno jemati, si prisvajati:planiti po plenu, zlatu / po očetovi smrti so otroci planili po posestvu / planiti po jedi in pijači začeti hlastno, obilno jesti, piti // bralci so kar planili po znanstveni fantastiki zelo so jo brali ● ekspr. tega nisem jaz naredil, je planil hitro rekel; ekspr. kri, rdečica ji je planila v obraz zelo je zardela; ekspr. med ljudi je planila novica med ljudmi se je razvedelo; ekspr. kar planilo je iz njega silovito, brez pridržkov je izrazil svoja čustva, svoje razpoloženje; ekspr. planila mu je okrog vratu navdušeno ga je objela; ekspr. planil je ob žalitvi razburil, razjezil se je
Dostopnost