plánka -e ž (ȃ) 

  1. 1. pog. deska, krajnik: iztrgati planko iz plota; pribiti planko; ograditi s plankami
  2. 2. mn., pog. plot: skriti se za planke; pisati po plankah; planke pašnika
     
    pog. skakati čez planke čez plot; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni
  3. 3. nav. mn., žarg., šport. stranica (kegljiščne steze): krogla je šla v planke / spet bo planka, boste videli neveljaven lučaj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek