plankáča -e ž (á) gozd. dvoročna tesarska sekira s tankim in dolgim rezilom: tesati s plankačo / ostro nabrušena plankača



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek