• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

platóničen -čna -o prid. (ọ́) 

  1. 1. tak kot pri Platonu; platonski: platonična teorija
    ●     platonična ljubezen ljubezen brez želje po čutnih, telesnih odnosih
  2. 2. ki zadošča predpisom ali zahtevam ne glede na resnično stanje; formalen: platonični protesti; to je samo platonična obljuba

platónično prisl.: poslanci so le platonično zadovoljili svoje volivce; ljubil jo je samo platonično



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek