• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

platónik -a m (ọ́) filoz. pristaš platonizma: imeli so ga za platonika
● ekspr. kar se tiče ljubezni, je platonik ljubi platonično



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek