plébs -a (ẹ̑) 

  1. 1. pri starih Rimljanih pripadniki preprostega, brezpravnega, vendar svobodnega družbenega sloja: plebs se je ukvarjal z obrtjo in trgovino; zahteve rimskega plebsa
  2. 2. nav. ekspr., v razredni družbi pripadniki socialno nižjih družbenih slojev: prebujena zavest vaškega plebsa / prostaški plebs
    ● 
    knjiž. uživati zaupanje plebsa ljudstva



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek