plenêr -ja tudi -a (ȇ) um. slikanje, pri katerem se upošteva ozračje in svetloba na prostem: mojster plenerja / slikati v plenerju na prostem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek