plezálka -e [prvi in drugi pomenu̯kinlkž (ȃ) 

  1. 1. ženska, ki se ukvarja s plezanjem: v skupini je bilo tudi več plezalk
  2. 2. rastlina, ki se pri rasti oprijema opore: bršljan, robida in druge plezalke
  3. 3. nav. mn., alp. obuvalo za plezanje, navadno z gumijastim podplatom: obuti si plezalke
    ♦ 
    nav. mn., teh. železna priprava z ostrimi konicami za na čevlje, ki služi za plezanje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek