plôča -e ž (ó) zastar. plošča: stolp, obit z velikimi pločami / vzidati pločo na pisateljevo rojstno hišo
 
alp. gladka, navadno strma površina v skalovju



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek