• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

plòsk plôska m (ȍ ó) 

  1. 1. udarec z dlanjo ob dlan, ki ga spremlja zamolkel glas: s ploski je dajal pevcem ritem / po predstavi je bilo slišati le nekaj ploskov
  2. 2. slišen, plosk udarec, padec: plosk valov ob skalo / knjiga je s ploskom padla na tla / redko na plosk udariti plosko, ploskoma
  3. 3. ed. ploskanje: navdušen plosk gledalcev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek