pobégniti -em dov., tudi pobegníte; tudi pobegníla (ẹ́ ẹ̑)
1. z begom zapustiti kraj (trenutnega) bivanja:nekaj jih je pobegnilo, druge so ujeli; pobegniti iz taborišča; pred okupatorjem je pobegnil k partizanom / pes mu je pobegnil ušel; pobegniti iz boja, od vojakov dezertirati
2. ekspr. hitro, nepričakovano oditi:ko je vstopil on, je pobegnila iz sobe; pobegniti od doma; pren. mladost je pobegnila
3. ekspr., z dajalnikom umakniti se pred čim, izmakniti se čemu:dolžnosti ne smeš pobegniti; pobegniti hrupu, šumu ● kazen mu ne pobegne mu ne uide; žarg., šport. prvi trije tekmovalci so pobegnili šele v zadnjem krogu pospešili tek; pobegnila je od moža odšla je od njega, zapustila ga je
Dostopnost