pobóten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pobotanje: pobotni dogovor
 
jur. pobotna listina pobotnica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek