1. ki spoštljivo in rad sodeluje pri verskih obredih, molitvah:pobožen človek, menih; zelo pobožna ženska // ki izraža, kaže vdanost bogu:pobožno življenje / pobožne misli
2. star. verski, nabožen:pobožne knjige, pesmi / pobožne ustanove
3. vznes. zelo spoštljiv:pobožen spomin na očeta; dotakniti se česa s pobožnim strahom ● ekspr. to so le pobožne želje neizpolnljive, neuresničljive
pobóžno prisl.:pobožno moliti ♦muz. pobožno označba za izraz izvajanja religioso; sam.: prepevati pobožne
Dostopnost