pobrátim -a (ȃ) kdor se s kom pobrati: pobratimi so si segli v roke // zlasti v srbskem okolju kdor slovesno obljubi bratovsko ljubezen osebi, s katero ni v krvnem sorodstvu: skrbeti za pobratima



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek