pobrcávati -am nedov. (ȃ) 

  1. 1. v presledkih brcati: konja sta začela pobrcavati; jezno pobrcavati
  2. 2. nar. primorsko grdo, neprimerno ravnati s kom: zgrozil se je, ko je opazil, kako pobrcavajo s fantom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek