pobudíti -ím dov., pobúdil; pobujèn (ī í) 

  1. 1. povzročiti kako dogajanje, delovanje: pobuditi raziskovanje; roman je pobudila socialna problematika / pobuditi zanimanje za narodnostna vprašanja vzbuditi; pobudi ga k delu spodbudi
  2. 2. drugega za drugim zbuditi: pobudil je vse v hiši



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek