Tipkovnice
pocingljáti -ám dov. (á ȃ) povzročiti visoke, zveneče glasove: pocingljal je z zlatniki v žepu / ekspr. stekla je iz sobe in pocingljala pri sosednjih vratih pozvonila // dati visoke, zveneče glasove: zvonček je pocingljal
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Trenutno imate izkljopljeno uporabo ne-nujnih piškotkov.
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo nujnih piškotkov. Za ne-nujne piškotke podajte izrecno soglasje.
Več o piškotkih
Dostopnost
Dostopnost