pocúkrati -am dov. (ȗ) pog. potresti s sladkorjem: ocvreti in pocukrati flancate
● 
ekspr. od mene naj ne pričakujejo, da bom svoje poročilo pocukral prikazal v njem stvari boljše, lepše, kot so

pocúkran -a -o 

  1. 1. deležnik od pocukrati: pocukrani krofi; vrt je pod novim snegom kot pocukran
  2. 2. ekspr. čustven, a vsebinsko prazen: pocukran film; pocukrane fraze // pretirano prijazen, vljuden: kako je pocukrana / pocukran nasmeh // sladkobno lep: občudovati pocukrane filmske igralce / na steni visi pocukrana slika



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek