počénjati -am nedov. (ẹ̑nav. ekspr. 

  1. 1. opravljati, izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; delati: vsi nekaj počenjajo, samo on sedi brez dela; zjutraj raznaša časopise, to počenja vsak dan / kaj počenja v sobi tako dolgo / počenjati neumnosti, otročarije; počenjal je take stvari, da so ga izključili iz šole
  2. 2. povzročati komu zlasti kaj neprijetnega: z njimi so počenjali, kar so hoteli; kaj počenjaš z živino, da je vsa izmučena



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek