počézen -zna -o prid. (ẹ̑) 

  1. 1. vzporeden s krajšo stranjo, osjo predmeta: počezni vzorec na blagu / počezni prerez korenine; počezna os // vzporeden s krajšo stranjo, osjo drugega predmeta: počezne deske na mostu; počezni hodniki
  2. 2. knjiž. približen: počezen obračun stroškov; počezna ocena gospodarskih razmer / počezno branje hitro, nestrnjeno
    ♦ 
    fot. počezna slika slika, pri kateri je poudarjena razsežnost motiva v vodoravni smeri

počézno prisl., redko počez: postaviti počezno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek