počítničar -ja (ȋpubl. 

  1. 1. član Počitniške zveze: na osrednji proslavi sodelujejo tudi slovenski počitničarji
  2. 2. kdor preživlja počitnice, letni dopust (zunaj stalnega bivališča): odlok upošteva tudi počitničarje; mladi počitničarji na morju



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek