podánek -nka (ȃgeogr. 

  1. 1. najnižji del pobočja: hribi so od podanka do vrha zaviti v meglo; podanek pogorja
  2. 2. ravno dolinsko dno v gorah: dolina ima podanek, ki ga pokrivajo travniki; v podanku doline leži majhno jezero



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek