podaríti -ím dov., podáril (ī í) dati komu kaj

  1. a) v last brez plačila: knjigo mi je posodil, ne pa podaril; podariti komu sliko; podariti za rojstni dan / ekspr. narava mu je podarila zdravje
  2. b) ne da bi zaslužil: podariti učencu pozitivno oceno / diplomo so mu podarili
    ● 
    knjiž. podarila mu je otroka rodila; knjiž. podariti komu svoje srce dati; knjiž. podariti obsojencu življenje ne usmrtiti ga; knjiž. podariti življenje domovini umreti zanjo zlasti v boju; knjiž. podarila je življenje trem otrokom rodila jih je

podárjen -a -o tudi podarjèn -êna -o: podarjena sreča; podarjena zemlja
 
podarjenemu konju se ne gleda na zobe pri podarjeni stvari se ne smejo iskati napake



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek