podóbar -ja (ọ̑) 

  1. 1. um. kdor se ukvarja s podobarstvom: kipi, slike vaških podobarjev; srednjeveški podobarji
  2. 2. star. rezbar: podobar in pozlatar
  3. 3. zastar. slikar, kipar: ogledal si je razstavo slik znanega podobarja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek